Nekaj je pri lesu, kar deluje na nas drugače kot pri drugi materiali. Ko stopimo v prostor s parketom ali lesenimi vrati, lesenim pohištvom in detajli, ga instinktivno začutimo kot bolj domačega, bolj “živega” od prostora s hladnim betonom ali sintetičnimi površinami.
To ni zgolj estetski vtis. Gre za povezavo, ki jo človek z lesom goji že tisočletja in ki jo vsaka kultura izraža nekoliko drugače, a bistvo ostaja enako.
Japonska – les kot filozofija, ne le material
Na Japonskem les ni le gradbeni material, temveč nosilec filozofskega odnosa do narave. Tradicionalna arhitektura, od templjev do bivalnih hiš, temelji na naravnem, pogosto neobdelanem lesu – cedri, cipresi, boru – ki se sčasoma stara in spreminja barvo, kar Japonci ne dojemajo kot pomanjkljivost, temveč kot lepoto minevanja.
Ta miselnost je blizu konceptu wabi-sabi, spoštovanju nepopolnega in minljivega. Les v japonskem domu ni namenjen temu, da bi bil “kot nov”, marveč njegova vrednost raste s tem, kako se s časom spreminja.
*Vir: What Is Wabi-Sabi? A Complete Guide to Japanese Aesthetics
Skandinavija – les kot odgovor na dolge zime
V severnih deželah, kjer so zime dolge in temne, les prevzame skoraj terapevtsko vlogo. Svetla, naravna lesena tla in stene so odgovor na pomanjkanje sončne svetlobe in prinašajo občutek topline, ko je zunaj hladno in sivo. Skandinavski dizajn zato dosledno stavi na svetle odtenke lesa (bukev, breza, svetla hrastovina) v kombinaciji z belimi površinami, kar ustvarja prostore, ki delujejo svetlo in prijazno tudi sredi zime.
Sredozemlje – les v dialogu s kamnom
V sredozemskih kulturah se les tradicionalno pojavlja v dialogu s kamnom in ometom, kot topel kontrast hladnejšim, masivnim gradbenim elementom. Lesene grede, polkna in vrata so bila v teh podnebjih pogosto temnejša, obdelana tako, da so kljubovala soncu in vlagi, hkrati pa prostoru dodala toplino sredi belo prebeljenih fasad in kamnitih tal.
Alpski svet – leseno zavetje
V alpskih regijah, tudi pri nas, ima les še posebej neposredno vlogo, ki je povezana je z gorsko kočo, domom in zavetjem pred zunanjimi razmerami. Lesene hiše in interierji z vidnimi tramovi niso zgolj estetska izbira, temveč dediščina stoletij, ko je bil les najbolj razpoložljiv in zanesljiv gradbeni material v hribovitih predelih. Ta povezava med lesom in občutkom varnosti je globoko zakoreninjena tudi v slovenski kulturi.
Kaj je skupno vsem
Ne glede na kulturo se pojavlja ista rdeča nit: les je material, ki ga povezujemo z zavetjem, počasnostjo in pristnostjo – v nasprotju s hitrostjo in hladnostjo, ki ju pogosto pripisujemo sodobnim, umetnim materialom.
Znanstveno je to podprto tudi z raziskavami, ki kažejo, da bližina naravnih materialov, zlasti lesa, pomirjujoče vpliva na živčni sistem in znižuje raven stresa – kar delno pojasni, zakaj se v prostorih z lesom počutimo bolje, tudi če se tega ne zavedamo.
* Vir: SAGE Journals, Kumpulainen et al. (2024), “Wooden Interiors Improve Heart Rate Variability-Derived Psychophysiological Well-Being”
Les v vašem domu
Ni treba graditi hiše iz lesa, da bi v dom prinesli ta občutek topline in zavetja. Že notranja vrata in parket – dva elementa, s katerima smo v stiku vsak dan – lahko nosita isto sporočilo, ki so ga stoletja prepoznavale kulture od Japonske do Alp: da je les material, ki hišo spremeni v topel dom.
Pri DETA&CO to filozofijo živimo že od leta 1997 – z izbiro lesa iz evropskih drevesnih vrst ustvarjamo vrata, ki prostoru ne dodajo le funkcije, temveč tudi občutek topline in pristnosti. Če želite v svoj dom vnesti ta univerzalni jezik lesa, nam pišite in z veseljem vam svetujemo, katera vrsta lesa in obdelava najbolje ustreza vašemu prostoru.
