Kadar govorimo o kakovosti lesenih tal ali vrat, se pogovor hitro obrne na videz, barvo, teksturo in površinsko obdelavo. To je povsem razumljivo ampak tisto, kar v resnici določa ali bo les čez deset let še vedno raven, stabilen in brez razpok, se zgodi veliko prej, kot sploh pride do oblikovanja ali termične obdelave. Zgodi se v sušilni komori.
Les in voda – razmerje, ki ga ni mogoče ignorirati
Sveže posekan les je napojen z vodo in to ne malo. Pri nekaterih vrstah dreves je polovica teže svežega lesa samo voda. Dokler ta vlaga ostaja v lesu, material ni dimenzijsko stabilen, kar povzroči da se krči, nabrekne in se zvija. Reagira na vsako spremembo temperature in vlažnosti v prostoru.
Za pohištveno industrijo ali gradbeništvo je tak les neuporaben. Preden ga je smiselno predelati, mora biti posušen do vlažnosti, ki ustreza pogojem, v katerih bo les dejansko živel v stanovanju, pisarni ali skladišču.
Naravno sušenje na zraku je najstarejši postopek in ima svoje prednosti, a traja zelo dolgo. Pri debelejših kosih se čas meri v mesecih, včasih celo letih. Hrastov les debeline 4 centimetre recimo potrebuje pri naravnem sušenju od enega do dveh let. Za industrijsko predelavo to preprosto ni sprejemljivo.
Sušenje v komori – nadzor namesto naključja
Tehnično sušenje v komorah je postopek, pri katerem s kombinacijo toplote, vlažnosti zraka in prezračevanja natančno vodimo, kako hitro in enakomerno vlaga zapušča les. Temperatura, hitrost zraka, relativna vlažnost – vse to se v sodobnih sušilnicah regulira računalniško in se prilagaja glede na vrsto lesa ter njegovo začetno vlažnost.
Les je heterogen material. Hrast se obnaša drugače kot smreka, bukev drugače kot macesen, zato vsaka vrsta zahteva svoj sušilni program. Pregreto ali prehitro sušenje povzroči razpoke in notranje napetosti v lesu, ki se pokažejo šele pozneje, ko je parket že položen ali vrata že montirana.
Pri Deta&Co je proces sušenja računalniško podprt, kar pomeni, da vsak sušilni cikel poteka po natančno določenem protokolu, prilagojenem konkretni vrsti in dimenziji lesa.
Termična obdelava, ko gre za transport in mednarodni promet
Poleg sušenja za lastne potrebe predelave lesa se v industrijskem okolju pojavlja še druga vrsta toplotne obdelave po mednarodnem standardu ISPM-15.
Če ste kdaj opazili žig na leseni paleti, tisti s simbolom klasa in kraticami kot so “HT” ali “DB”, gre ravno za točno ta standard. Določa, da mora ves lesen pakirni material, ki prečka mednarodne meje, biti toplotno obdelan, kar pomeni izpostavljenost temperaturi nad 56 °C vsaj 30 minut. Namen je preprost – preprečiti, da bi z lesom potovale škodljive žuželke ali glive, ki bi se v novem okolju razširile kot tujerodne vrste.
Evropska unija ta standard zahteva za ves uvoz po direktivi 2000/29/ES. Za podjetja, ki izvažajo blago v lesenem pakirnem materialu ali uvažajo surovine in polproizvode iz tujine, je to obveznost, ne izbira.
Kaj to pomeni v praksi
Sušen les je lažji, trdnejši in dimenzijsko stabilen. Površinska obdelava se nanj bolje prime in je manj nagnjen k pokanju ob temperaturnih in vlažnostnih nihanjih, kar je posebej pomembno pri talnih oblogah, ki so ves čas izpostavljene razlikam med ogrevalno in ne-ogrevalno sezono.
Obenem je pravilno posušen les lažje obdelovati. Žaganje, rezkanje in brušenje so bolj predvidljivi procesi, les proizvede manj je odpadnega materiala in zahteva manj nepredvidenih posegov med montažo.
Vse to se na koncu pozna v končnem izdelku. Ne vedno takoj, ampak čez pet, deset, petnajst let.
Zakaj je dobro vedeti, od kod vaš les prihaja
Ko kupujete parket ali notranja vrata, redko pomislimo na to, kaj se je z lesom dogajalo pred oblikovanjem. A ravno tu se skriva velik del razlike med izdelkom, ki bo trajal, in takim, ki ne bo.
V Deta&Co vsak sušilni cikel poteka po protokolu, prilagojenem konkretni vrsti lesa, saj je to edini način, pri katerem vemo, kaj dobimo na koncu. Če vas zanima, kako poteka postopek, ali imate specifično vprašanje o lesnih vrstah in njihovi obdelavi, nas kontaktirajte in z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.
